24. marec je dan ozaveščanja o Lipoproteinu(a)
Lipoprotein (a) krajše zapišemo kot Lp(a), izgovorimo pa »Lipoprotein mali a«.
1. Kaj je Lp(a)?
Lp(a) je lipoprotein, podoben LDL (slabi holesterol), na katerega je vezana beljakovina, imenovana apolipoprotein(a). Za LDL delce že dolgo vemo, da so vzročno povezani z nastankom ateroskleroze, ker spodbujajo vnetje in kopičenje holesterola v žilni steni. Vlogo Lp(a) v razvoju srčno-žilnih bolezni pa pospešeno spoznavamo zadnja leta, čeprav ga je že pred več kot 50 leti odkril danski znanstvenik Berg.
2. Zakaj je Lp(a) pomemben?
Lp(a) je prepoznan kot neodvisen dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Tveganje za srčno-žilne zaplete narašča zvezno s koncentracijo Lp(a) v krvni plazmi, pri čemer pa je absolutno tveganje močno odvisno od vseh znanih dejavnikov tveganja, kot so starost, spol, krvni tlak, raven LDL-holesterola, kajenje ali sladkorna bolezen. Povišan Lp(a) je dejavnik tveganja in ne bolezen. Kljub temu ga je dobro zaznati čim prej, da bi zmanjšali tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Evropsko združenje za aterosklerozo (EAS) je leta 2022 priporočilo določitev vrednosti Lp(a) vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku.
Leta 2022 smo tako članom Koronarnega klubu Ljubljana omogočili meritev Lp(a) v sklopu projekta »Obvladovanje ravni krvnih maščob v procesu vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov«.
3. Kako pogost je povišan Lp(a)?
Povišano raven Lp(a) ima 20 % do 25 % prebivalstva. Raven Lp(a) v krvi je med 80-90% genetsko pogojena in nanjo z življenjskim slogom ne moremo znatno vplivati. Ker gre pretežno za genetsko lipidno motnjo, je pomembno, da si vsak posameznik vsaj enkrat v življenju izmeri Lp(a).
4. Kakšne so vrednosti povišanega Lp(a)?
Povišana raven Lp(a) je splošno opredeljena kot višja od 50 mg/dL (500 mg/L) ali 120 nmol/L. Odvisno od laboratorija se lahko uporablja ena ali druga merska enota za analizo Lp(a).
5. Kako se meri Lp(a)?
Meritev Lp(a) je preprost postopek. Zdravstveni delavec vzame vzorec krvi iz vene na roki. Za meritev ni potrebno biti tešč.
6. Ali s prehrano in telesno vadbo lahko vplivamo na raven Lp(a)?
Prehrana in telesna vadba le omejeno vplivata na raven Lp(a), sta pa ključni za zmanjšanje drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
7. Ali imajo vsi ljudje z visoko vrednostjo Lp(a) visoko tveganje za bolezni srca?
Ne. Skupno tveganje za srčno-žilne bolezni je odvisno od vseh dejavnikov tveganja skupaj. Če ima oseba visoko raven Lp(a), zaenkrat pomeni, da je potrebno še dodatno poskrbeti za ureditev ostalih dejavnikov tveganja (prenehanje kajenja, zdrava prehrana, telesna vadba, zdravljenje povišanega krvnega tlaka, motene presnove krvnih maščob in sladkorne bolezni).
8. Kaj naj naredim pri povišanem Lp(a)?
Pomembno je, da se o svojih vrednostih posvetujete z zdravnikom. Vsekakor je koristno čim bolje obvladovati klasične dejavnike tveganja kot so krvni tlak, raven LDL-holesterola, abstinenca kajenja ter dobro zdravljenje morebitne sladkorne bolezni. V naslednjih letih pričakujemo več novih zdravil za zniževanje Lp(a).
Pripravili člani strokovnega sveta KKL
Objavo članka je omogočilo podjetje Novartis
Obvladovanje ravni maščob v procesu vseživljenjske
Rehabilitacije koronarnih bolnikov v KKL
V okviru obvladovanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni smo v Koronarnem klubu Ljubljana (KKL) izvedli projekt z naslovom »Obvladovanje ravni maščob v procesu vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov«, ki je potekal od maja 2022 do maja 2023. Projekt je podprlo podjetje Novartis.
V predhodnih analizah je bilo ugotovljeno, da imajo člani KKL dobro nadzorovan krvni tlak in krvni sladkor, imajo pa težave pri doseganju ciljnih ravni LDL holesterola, zlasti bolniki z zelo visokim tveganjem za srčno-žilne dogodke. Zato smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil oceniti učinke rehabilitacijskega programa in dodatnega izobraževanja na nadzor lipidov ter sposobnost bolnikov za samostojno upravljanje z zdravjem.
V raziskavo so bili povabljeni člani KKL, ki so imeli stabilno koronarno bolezen ali pa so bili v večji nevarnosti za srčno-žilne dogodke zaradi prisotnosti dejavnikov tveganja, kot sta arterijska hipertenzija ali hiperholesterolemija.
Program je trajal deset mesecev in je vključeval redno rehabilitacijsko vadbo dvakrat tedensko po 45 minut, individualna svetovanja kardiologa, delavnice o pomenu nadzora lipidov in jemanja zdravil, delavnice za obvladovanje stresa in delavnice o zdravi prehrani. Udeležba je bila prostovoljna.
Merjene so bile ravni serumskih lipidov, glikiranega hemoglobina, sposobnost aerobne vadbe s šestminutnim testom hoje in aktivacijska stopnja bolnikov, ki se meri s pomočjo vprašalnika PAM (Patient Activation Measure).
V raziskavi je sodelovalo 146 bolnikov, od katerih je bilo 67 % žensk. Mediana starosti udeležencev je bila 74 let, večina pa je imela diagnoze kot so miokardni infarkt, arterijska hipertenzija in srčno popuščanje. Med ključnimi rezultati so:
Zmanjšanje skupnega holesterola, trigliceridov in glikiranega hemoglobina (p < 0.05).
Mediana raven LDL holesterola se je znižala s 2,5 mmol/L na 2,2 mmol/L, vendar razlika ni bila statistično značilna (p = 0.081).
Bolniki, ki so se udeležili individualnih svetovanj ali delavnic, so dosegli pomembnejše zmanjšanje LDL holesterola v primerjavi s tistimi, ki teh aktivnosti niso obiskovali.
Aktivacija bolnikov je bila povezana z rezultati zdravljenja. Bolniki z višjo aktivacijo so imeli boljše rezultate pri samostojnem upravljanju zdravja. Na začetku raziskave so imeli bolniki z zelo visokim tveganjem višje izhodiščne ocene PAM v primerjavi z bolniki z visokim tveganjem (60.6 proti 55.6). Med raziskavo se je ocena PAM povečala pri bolnikih z visokim tveganjem, ne pa pri tistih z zelo visokim tveganjem.
Zaključki
Dodatni izobraževalni programi lahko izboljšajo nadzor lipidov in aktivacijo bolnikov v tretji fazi kardiološke rehabilitacije. Kljub temu pa veliko udeležencev še ni doseglo ciljnih ravni LDL holesterola, kar nakazuje potrebo po dodatnih ukrepih za izboljšanje nadzora lipidov pri bolnikih z visokim tveganjem za srčno-žilne dogodke.
Raziskava poudarja pomen kombinacije izobraževalnih programov in individualiziranega pristopa pri obvladovanju srčno-žilnih dejavnikov tveganja.
Pripravila: Petra Simpson